stališče

Moja praksa, predvsem v zgodnjih obdobjih, temelji na gverilskih intervencijah v urbane prostore in raziskovanju statusa javnih prostorov skozi DIY pristope. Včasih gre za kompleksnejše projekte, bolj pogosto pa za preproste in-situ geste. Končni rezultat dela v veliki meri določa dejstvo, da ustvarjam znotraj infrastrukture in v pogojih, definiranih z lokacijo samo, tako da se moje delo pogosto odvija onkraj cone udobja.

Dela, ki nastanejo instinktivno, kot hiter odziv na dano realnost – četudi morda nimajo enake teže kot domišljeni projekti – imajo zame poseben pomen. S takšnim načinom ustvarjanja ohranjam spontanost in lahkotnost dela, ne da bi bil obremenjen z logiko nenehnega napredka, kot jo narekuje duh našega časa. Tukaj ne gre za ustvarjanje spektakla niti za utopično upanje v bliskovite družbene spremembe kot posledice tovrstnih akcij. Gre preprosto za ustvarjanje znotraj okvirov, specifičnih za prostor/čas/kontekst, kot način življenja, ki slavi aktivne državljane in reaktivne družbene celice. Pa za humor in zabavo! Humor je pomemben. Zabava je pomembna. 

Opazovanje in razumevanje okolja ter aktivno predelovanje aktualnih dogodkov, tako lokalnih kot globalnih, so pogosto izhodišče mojega delovanja. Medij in pristop sta vedno določena glede na ideje ideje, ki so v mnogih primerih povezane s produkcijo mesta kot izrazito dinamičnega ekosistema. Prostorski označevalci, kulturni kanoni, ustaljeni družbeni standardi in vsakdanja družbeno-politična dinamika, ki nenehno ustvarja in redefinira fenomen mesta, so moje primarno polje zanimanja.