Spontane, minljive instalacije na ulicah so del urbane krajine. Lahko gre za kupe kartonastih škatel ali smeti, pripravljenih za odvoz, ostanke gradbenega materiala in pohištva, namensko zgrajene ovire, ki preprečujejo parkiranje na določenih mestih, in podobno.

Kompozicije sem najprej le fotografiral, nato pa sem začel posegati vanje. Kompozicije sem okvirjal, tako da sem na tla okrog njih nalepil barvni lepilni trak. Barva traku je bila odvisna od barve, ki je dominirala v instalaciji. V kotu sem pustil nalepko s podrobnostmi o delu. Za dejstvo, da sem v določenem obdobju veliko pozornosti posvečal tovrstnih urbanim situacijam, lahko krivim Josepha Beuysa, po čigar ideji t.i. socialne skulpture sem delo tudi naslovil.

Večkrat se je zgodilo, da je akcija povzročila reakcijo. Tako so bili po mojem posredovanju večkrat odstranjeni odpadki oziroma ostanki gradbenega materiala, ki so pred tem na lokaciji bivali dlje časa.