Nematerialni, minljivi napisi v javnem prostoru so bili ustvarjeni s pomočjo sončne svetlobe. Za namen intervencije sem izdelal konstrukcijo, sestavljeno iz majhnih, okroglih, premičnih ogledal, s katerimi lahko usmerjam odboj sončne svetlobe. Vsako ogledalo postane svetlobni fragment, nematerialna vizualna senzacija. S povezovanjem fragmentov je mogoče ustvariti risbo ali napis na steni. Odvisno od vremena in položaja sonca se napis vsak dan za nekaj ur pojavi in ​​izgine.

V Mariboru sem na staro, obrabljeno fasado projiciral napis Naj se blešči. Napis je mogoče razumeti na več ravneh. Vsekakor se nanaša na medij – bleščeče sonce – lahko pa ga razumemo tudi kot optimistično sporočilo mimoidočim. Toda, glede na mojo splošno prakso in zanimanje za problematiko javnega prostora in politike urbanega razvoja, napis lahko beremo tudi v luči gentrifikacije, ki je v zadnjih desetletjih zaznamovala mesta po svetu, in nenazadnje tudi Maribor.

Ljubljanska različica dela na steni izpiše Prelomi ali prebliski?, nanašajoč se na globalne dogodke in spremembe, ki smo jim priča. Ali gre za dejanske prelome  – korenite spremembe, predvsem miselnih vzorcev – ali pa le za prebliske, kratkotrajne trenutke kolektivne zavesti?