Delo se referira na politiko urejanja urbanih prostorov, ki se vedno bolj prilagaja neoliberalni logiki spektakla. Vodnjaki in nekakšne interaktivne vodne instalacije so pogosto integrirane v prenovljena urbana območja. 

Intervencija se zgodi po deževnem dnevu, ko so na ulicah prisotne luže. V ustrezno lužo sem namestil vodno črpalko, skrito v porabljeni embalaži oziroma smeteh.

Prizor gverilskih vodnjakov je v javnem prostoru pritegnil pozornost mimoidočih, izzival reakcije in celo določal smer njihovega gibanja.

Intervencija je bila tekom leta 2016 večkrat ponovljena.