Serija intervencij, naslovljenih Preglaševanje jesiharja, se je začela, ko sem med vožnjo opazil obcestno reklamo z ogromno figuro znamenitega sejalca. Sejalec, ki je na reklami prevzel funkcijo logotipa, se izvirno pojavi na impresionistični sliki Ivana Groharja iz leta 1907, danes pa ga najdemo tudi na slovenski različici evrskega kovanca za 5 centov. Grohar je v svoji impresionistični sliki uprizoril sejalca na polju, v ozadju pa se nazira kozolec – avtohtona slovenska mono-arhitektura, nekoč namenjena sušenju sena, danes pa zavarovana kot kulturna dediščina. Kljub temu se kozolce danes pogosto uporablja kot nosilce obcestnih reklam. Omenjena reklama je bila pritrjena prav na kozolec, kar je le dopolnilo absurd prizora.

Z izrezovanjem figure sejalca iz reklamne ponjave in njeno umestitvijo na polje sem simbolično vrnil sejalca, kamor sodi. Postavitev sem nato fotografiral po natančni kompoziciji Groharjeve slike. Po naključju se je intervencija zgodila v občini Škofja Loka, kjer je Grohar naslikal svojega sejalca.

Intervencija je bila sprožilec za vrsto direktnih akcij odstranjevanja oglasov s kozolcev. Odstranjene oglase sem razrezal na trakove in jih po zgledu na seno namestil na zapuščen kozolec. Oglasi niso bili več berljivi, s čimer so izgubili svojo osnovno funkcijo. Spremenili so se v pisane trakove, ki so praznično krasili zapuščen kozolec v spomin na stari etnološki motiv.

Po dveh tednih »sušenja« sem trakove spustil skozi stroj za baliranje sena in jih spremenil v skulpturo.

Pri zadnji intervencijo v seriji, ki se je zgodila v Ljubljani, sem uporabil enako logiko, tokrat v urbanem kontekstu. Seno je pristalo na bilbordu. Po devetih dneh so poseg odstranili delavci lokalnega podjetja, saj se je seno s panoja začelo širiti po cestišču in pločniku.